Kaj jesti za boljšo odpornost?

Pred nami sta meseca, polna pričakovanj in tudi načrtov. Vem, da otroci že razmišljajo in se pripravljajo, da bi napisali pismo Miklavžu. In tudi odrasli stikamo po garderobi, da bi našli kos, ki ga ne moremo več obleči, ali čevelj, ki bi ga bilo dobro zamenjati ... Pozna jesen je namreč čas obdarovanja in pri tem leta niso pomembna, kajne?!

A to je tudi čas, ko moramo poskrbeti za svoje zdravje bolj kot ponavadi, saj ni prijetno pričakovanja preživeti v postelji. Zdaj že na vsakem koraku na nas prežita prehlad in gripa. Ne bo dolgo, ko bodo zdravstvene oblasti opozarjale, da “prihaja gripa” in da se je dobro cepiti proti njej. Temu ni kaj dodati, vsakdo se pač odloča, kako bo ravnal.

Prehlad in gripa sta nekaj posebnega

Vsi smo že bili prehlajeni in povečini si nismo delali preglavic. Nekaj tablet za boljše počutje, topli čaji, limonin sok ... In potrpljenje. Za navadni nahod ali prehlad namreč ni zdravila. “Ljudski glas” nekoliko hudomušno ve, da mine po tednu dni, če ga zdravimo, sicer pa v sedmih dneh. Le redko traja dlje in povzroči zdravstvene težave. Ste se vprašali, zakaj se lahko večkrat prehladimo? Ker virusi mutirajo od okužbe do okužbe in se naš imunski sistem ne more pripraviti na spremembe. Tudi s cepivi vedno capljamo za njimi. Odrasli se v povprečju prehladimo trikrat na leto, otroci do desetkrat ...

Človeštvo pozna prehlad že od pradavnine kot najpogostejše nalezljivo virusno obolenje zgornjih dihalnih poti. Simptomi so kašelj, izcedek iz nosa, oteklo žrelo in tudi vročina. Nahod povzroča kakih 200 sevov prehladnih virusov, tako imenovanih rinovirusov. Poznamo več različic nahoda glede na to, kaj najbolj prizadene: žrelo, grlo, mandlje, sinuse, oči ... Najpogosteje okužba napade hkrati več organov v grlu in žrelu. Prav zato se je dobro na prehladna obolenja preventivno pripraviti in hrana lahko veliko pomaga.

Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi, bakterijami in drugimi vsiljivci. Zato moramo skrbeti za dober in krepak imunski sistem, jesti vse in vsakega po malem, mešano živalsko in rastlinsko hrano, ki deluje trojno: antibakterijsko, protivirusno in imuno-stimulativno. Prvič hrana moti nastajanje bakterijskih proteinov in zato se bakterije ne morejo razmnoževati. Potem zaobjame bakterije in jim prepreči ugnezdenje v genetski material celic. Imunostimulatorji v hrani pa spodbudijo hitro nastajanje t.im. ubijalskih celic T ter naravnih celičnih beljakovin iz vrst alfa, beta in gama interferonov, ki so prvi zaviralci razmnoževanja virusov po vdoru v telo. Ubijalske celice T krožijo po telesu, napadajo vsiljivce in jih uničijo.

S hrano nad bakterije in viruse

Proti bakterijam delujejo: zelje, ohrovt in brstični ohrovt, koleraba, rukola, čebula, česen, čili, hren, ingver, jabolka, jogurt, med, slive, zelena, žajbelj, nageljnove žbice, borovnice, kava in rdeče vino.

Proti virusom delujejo: zelje, ohrovt in brstični ohrovt, rukola, ingver, česen, črni ribez, bezeg, koleraba, slive, pomaranče, brokoli, rdeča čebula, glutation iz sirotke (iz treh aminokislin: cisteina, glutaminske kisline in glicina).

Imunostimulativno delujejo živila, ki okrepijo imunski sistem: vsa živila, ki imajo cink, karotenoidne snovi, česen, jogurt, kislo mleko, kefir, vsa živila z vitaminom E in C ter zelje, ohrovt in brstični ohrovt, koleraba, rukola ... Cink spodbuja delovanje žleze priželjc, pomaga izdelovati protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov. Najdemo ga v semenih sezama, buč, sončnic ter v pinjolah, v svinjskih in govejih jetrih, ovčetini, pusti govedini, teletini, v jajčnem rumenjaku, polnomastnih sirih in sardelah.

Velik zaščitni pomen imajo križnice: zelje, repa, brokoli, brstični in listni ohrovt, rdeče zelje, redkev, koleraba, hren, cvetača in rukola, ki vsebujejo spojine z žveplom. Ko križnice sesekljamo, naribamo, stremo, meljemo ali ožemamo, se žveplove spojine spremenijo v izotiocianate (ITC); ti močno okrepijo imunost. Doslej so spoznali približno 120 izotiocianatov, a jih je še veliko in delujejo sinergično protivnetno, antioksidativno in antikancerogeno. ITC pospešijo odziv interferona, ki odloča o napadu na viruse in druge mikrobe, ter povečujejo zmogljivost imunskega sistema in njegovo učinkovitost, tudi tedaj, ko odpovedo antibiotiki.

Antioksidanti v sadju in zelenjavi

Antiokosidante v sadju in zelenjavi uvrščamo v maščobah topne karotenoide in v vodotopne flavonoide. Karotenoidi imajo skupaj močan sinergični učinek za dvig imunskega sistema in so naravni imunostimulator. Vodotopne flavonoidne snovi pa zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij, zlasti v sluznici sečevoda in mehurja.

Poleg rastlinskih virov krepitve imunskega sistema so zanj pomembne tudi maščobe živalskega izvora. Na primer surovo maslo iz svežega nepasteriziranega mleka krav, ki so se pasle in pozimi uživale seno. V njem je tudi pri do petkrat več konjugirane linolne kisline, ki močno okrepi imunski sistem in ščiti tudi pred tumorji. Poleg tega ima tako maslo visoko vsebnost vitamina A, ki močno preprečuje bolezni. Pomembne so tudi mlečne maščobe v mleku, smetani, jogurtih, kislem mleku, kefirju in polnomastnih sirih. Sestavljene so iz kratkih in srednje-dolgih verig maščobnih kislin in varujejo pred tumorji, glivicami in patogenimi mikroorganizmi.

Močno varuje tudi vitamin D, ki ga najlažje dobimo, če stopimo na sonce. A tega je pozimi manj, zato je dobro vitamin D zaužiti z ribjim oljem. Imunske celice moramo varovati tudi z vitaminoma C in E. Veliko naravnega vitamina E, ki ščiti pljuča pred onesnaženim zrakom in pljučnimi boleznimi, tudi jetiko, imajo ocvirki in nedimljena kraška panceta in slanina. Vitamin C pa je doma v zelju, citrusih in še kje.

---