Migranti vabijo na kavo
V Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer so nastanjeni mladoletni migranti brez spremstva, je v okviru mednarodnega projekta PlurAlps zaživel ArtCaffe. Gre za kreativen medkulturni prostor, kjer se ob različnih dogodkih, branju knjig, kavi in izbranih prigrizkih srečujejo, družijo in ustvarjajo lokalni prebivalci in priseljenci.
Hana Alhadi, Ojalan in Tina Zorman (z leve) v ArtCaffe kavarnici,
kamor domačine vabijo na osvežilno pijačo, kavo ali čaj ob
izbranem prigrizku.
Foto: Veronika Rupnik Ženko
POSTOJNA
>
Tina Zorman, koordinatorka projekta nastanitve mladoletnih migrantov brez spremstva v dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLŠ), poudarja, da ArtCaffe v prvi vrsti spodbuja integracijo priseljencev, srečevanje in medsebojno učenje prebivalcev ter s tem ustvarjanje vključujoče družbe, ki bo pripravljena priseljence sprejemati. Hkrati pa spodbuja tudi konkretno pridobivanje veščin mladoletnikov brez spremstva za vstop na trg dela.
Od gostov do gostiteljev
Poleg niza različnih dogodkov in delavnic namreč v sklopu projekta v avli SGLŠ dnevno deluje tudi kavarnica v dobesednem pomenu, v kateri za ponudbo skrbijo migranti sami. Obiskovalcem postrežejo s tradicionalnimi napitki in prigrizki dežel, iz katerih prihajajo, in z njimi mimogrede poklepetajo ali jih naučijo kakšno besedo v svojem maternem jeziku.
Medkulturni dogodki
V sklopu ArtCaffe-ja se poleg vsakodnevne ponudbe kavarne vrsti niz različnih dogodkov: likovne, plesne in glasbene delavnice, medkulturni dogodki, predvsem kulinarično obarvani, projekcije dokumentarnih in igranih filmov, učne urice tujih jezikov, likovna in fotografska razstava natečaja “Postojna skozi moje oči”. Vsak dan do 17. septembra v parku pred SGLŠ deluje tudi Knjižnica pod drevesi. Podroben program je na voljo na facebook strani ArtCaffe Postojna ali na artcaffepostojna@gmail.com.
ArtCaffe poteka v okviru mednarodnega projekta PlurAlps - Priseljevanje, kulturna raznolikost in pluralizem kot priložnost za območje Alp, ki se v Sloveniji poleg Postojne izvaja še na Jesenicah in v Kamniku.
Kot poudarja koordinatorka aktivnosti ArtCaffe Postojna Hana Alhadi, je najpomembnejše prav to, da pri načrtovanju in izvedbi celotnega programa aktivno sodelujejo mladoletni migranti. “ArtCaffe je prostor za prepoznavanje, uporabo in razvijanje njihovih talentov in veščin. Pomembno se mi zdi, da so s tem dobili priložnost, da so lahko sami gostitelji, ker so sicer večinoma samo gosti, in da so lahko učitelji, ker so večinoma samo učenci,” Alhadijeva dodaja, da na ta način gradijo vključujočo družbo, ki sloni na enakovrednem dialogu.
V projektu sodeluje tudi 18-letni Ojalan iz Sirije, ki v Postojni živi že tri leta. “Ful dobro,” nam odgovori na vprašanje, kako se tukaj počuti. “Želel sem si v Nemčijo, a sem ostal tukaj, ker sem videl, da je Slovenija dobra država. Ljudje so prijazni z mano, me sprejemajo. Tudi v šoli mi gre dobro,” nadaljuje v slovenščini. Na tukajšnji ljudski univerzi obiskuje osnovno šolo za odrasle, njegove sanje pa so nogomet, ki ga prizadevno trenira. Prav v klubu je spletel nova prijateljstva tudi s slovenskimi vrstniki.
7
delodajalcev iz Postojne je omogočilo delo prek študentskega servisa (mladoletnim) migrantom, nastanjenim v SGLŠ
Migranti so v mestu postali stalnica
V SGLŠ trenutno biva 14 mladoletnih migrantov, medtem ko jih lahko sprejmejo največ 19. Več kot eno leto jih tukaj biva devet, trije deset mesecev, dva pa sta v domu dva meseca. Kljub razmeroma veliki fluktuaciji, ki so jo beležili v zadnjih skoraj treh letih, odkar je stekel pilotni projekt namestitev mladoletnih migrantov v Postojni, nekateri po besedah Zormanove izkazujejo interes, da bi tukaj ostali. Najprej so vključeni v 400-urno opismenjevanje. Če so mlajši od 15 let, se nato vključijo v osnovno šolo, če so starejši, pa v projekt osnovne šole za odrasle na ljudski univerzi.
Od nepismenosti do srednje šole
“Pet naših fantov, ki so bili tukaj od leta 2016, je šlo lani v srednje šole, letos bo šel še eden. Dva izmed teh, ki sta zdaj srednješolca, sta v Slovenijo prišla nepismena,” Zormanova s primerom ilustrira napredek, ki ga nekateri dosežejo v okviru projekta.
Delo strokovnega kadra je usmerjeno predvsem v nudenje psihosocialne podpore, sicer pa veliko pozornosti namenjajo integraciji. “Čeprav smo institucija, skušamo delovati kot velika družina,” poudarja Zormanova in oddaja, da fante zato vključujejo v različne dejavnosti, prireditve in projekte.
In če se na začetku ob sprejemu ukvarjajo predvsem z razreševanjem travm in privajanjem na novo življenjsko okolje, se zdaj, kot še pravi Zormanova, soočajo s težavami, ki so tipično najstniške in po katerih se od naših mladostnikov sploh ne razlikujejo.
V SGLŠ so zadovoljni, da so mladi migranti dobro sprejeti tudi v lokalnem okolju, kjer so že postali nekakšna stalnica. To ne nazadnje potrjuje tudi odziv doslej sedmih delodajalcev, ki so jim omogočili delo prek študentskega servisa: gostilna in picerija Čuk, Excelza, Unika TTI, Fluidmaster, Hotel Center, picerija Minutka, Fluidmaster in hostel SGLŠ.