Polovica tovornjakov se je izogibala plačilu cestnine

“Zdaj se vidi, kako veliko tovornjakarjev se je z vožnjo po tej cesti izogibalo plačilu cestnine v Sloveniji in kako malo jih je iz sosednjih občin na Hrvaškem,” blagodejno prepoved daljinskega tranzitnega prometa, ki jo je Slovenija uvedla s prvim junijem, komentira eden od pobudnikov prepovedi, Primož Kastelic iz društva Mirna cesta. A včeraj so domačini spet opazili večje število tovornjakov v tranzitu.

STAROD, JELŠANE > “Odlično je! Ob nedeljah ob 21. uri, ko so sprostili promet težkih tovornjakov, doslej ni bilo za zdržat niti pri zaprtih oknih in vratih. To nedeljo pa smo končno lahko spali z odprtimi okni,” je zadovoljen Hektor Šepič iz Podgrada. Mimo njegove hiše je vsak dan hrumelo več kot tisoč tovornjakov, v najhujših dneh tudi po 1300, in življenje z nenehnim hrupom in tresenjem je bilo nevzdržno. “Zdaj je tovornjakov več kot pol manj. V nedeljo zvečer sem se vračal z Reke in na meji v Starodu je bilo samo osem tovornjakov, prej jih je bilo po 50 in smo stali v koloni za prestop meje vse do Pasjaka,” še našteva Šepič.

Hrvaški avtoprevozniki grozijo s protesti

Združenje hrvaških cestnih prevoznikov je zaradi omejitve daljinskega tranzita, ki ga je Slovenija s 1. junijem uvedla na Starodu, Jelšanah in še 15 drugih mejnih prehodih s Hrvaško, da bi preusmerila tranzit s cest, ki potekajo skozi naselja, na avtoceste, napovedalo proteste. Že marca so s protestnimi blokadami poskusili preprečiti zapiranje mejnega prehoda Mursko Središče, kjer je iz istega razloga kot zdaj Slovenija daljinski tranzit prepovedala hrvaška država, da bi olajšala življenje ljudi v mestu, skozi katerega je vsak dan peljalo 550 tovornjakov.

Avtoprevozniki trdijo, da so zaradi zapore prisiljeni v daljše poti do slovenske meje in da v večurnih zastojih na mejah vsak dan izgubijo približno 200 evrov na tovornjak.

O tem sta se na hrvaško pobudo v torek pogovarjala slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in njen hrvaški kolega Oleg Butković. Hrvaška stran naj bi poudarila, da je treba čim prej poiskati kompromisno rešitev, naslednji sestanek obeh ministrov bo že čez deset dni.

Hektor Šepič iz Podgrada hrvaške navedbe, da je bil slovenski ukrep povračilni hrvaškemu, zanika: “To ni res. Mi smo prepoved daljinskega tranzita zahtevali že dolgo, intenzivno najmanj eno leto.” MUZ, STA

Število tovornjakov se je prepolovilo

Po prvih podatkih policije je na prvi delovni dan po uvedbi prepovedi mejni prehod Starod prevozilo 47 odstotkov, čez mejni prehod Jelšane pa 42 odstotkov manj tovornjakov kot teden dni prej. Ta ponedeljek je skozi mejni prehod Starod v obe smeri prepeljalo 592 tovornjakov, 27. maja jih je bilo še 1091, 20. maja pa kar 1171. Za polovico so manjše tudi številke na mejnem prehodu Jelšane: pretekli ponedeljek je v Slovenijo vstopilo in iz nje izstopilo 285 tovornjakov, ponedeljek prej 476, še enega pred tem pa 513.

Dragonja ni bolj obremenjena

“Za nas je pomembno tudi to, da se zaradi prepovedi ni povečal tovorni promet čez mejni prehod Dragonja, česar so se nekateri bali,” pravi Gjerkeš. Ta ponedeljek je čez ta prehod zapeljalo 515 tovornjakov, kar je le osem več kot na ponedeljek pred prepovedjo. “Pot čez Istro je za tovornjakarje očitno predolga, poleg tega morajo plačati še predor pod Učko,” navaja razloge, ki so obvarovali Istro pred tranzitnimi tovornjaki.

“Vsi pozdravljamo ta ukrep. Zdaj bomo končno lahko vsaj približno normalno živeli in spali. Saj tovornjaki bodo še, a če jih bo 50 ali 100 na dan, ki gredo z Reke ali iz naših bližnjih krajev, je to normalno. Gospodarski tokovi morajo teči dalje, nepotrebno pa je bilo, da je tod mimo šlo po 1000 tovornjakov na dan, iz Bosne, Romunije in drugod, da so bili na cesti eden za drugim, da ljudje niso mogli niti stopiti na cesto, ne živeti in ne spati,” pravi predsednik Krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

“Po dveh dneh lahko rečemo, da je tovornega tranzitnega prometa res bistveno manj kot prej, kar pomeni tudi večjo stopnjo varnosti na teh dveh cestah,” je bil včeraj jasen policijski inšpektor koprske policijske uprave Igor Gjerkeš. Dodal je, da tovornjaki že sami predstavljajo večjo nevarnost za promet, če so udeleženi v nesrečah, pa so posledice praviloma hujše. Tovornjaki so težki, nekateri prevažajo nevarne, vnetljive snovi … “In brez teh tovornjakov je promet tudi bistveno bolj tekoč kakor prej,” je pristavil Gjerkeš.

592

tovornjakov je prečkalo mejni prehod Starod ta ponedeljek

1091

tovornjakov en teden prej

To ugotavljajo tudi v društvu Mirna cesta, ki si je prizadevalo za preusmeritev daljinskega tranzita s ceste Starod-Kozina, skupaj s civilno iniciativo ljudi ob cesti Jelšane-Postojna: “Tovornjakov je veliko manj. To je dokaz, da je res, kar smo prebivalci vseskozi trdili: da glavnine tovornega prometa ne povzročajo tovornjaki iz reške smeri, temveč daljinski tranzit,” pravi Primož Kastelic iz društva in doda: “Zdaj končno lahko v miru spijem kavo na terasi pred hišo, ne da se vsakih nekaj minut od vibracij zatrese skodelica. To je pravi balzam za ušesa.”

Bo nadzor zdržal?

Toda zgolj prepoved brez rednega nadzora policije ne bo dovolj, opozarjajo domačini: “V ponedeljek registracij oddaljenih krajev sploh nisem videl, včeraj in danes se je med našimi in sosednjimi hrvaškimi znašel tudi kak bosanski ali s severa Hrvaške, ki tod ne bi smel viziti, a izboljšanje je očitno,” opaža Šepič. Tudi v društvu Mirna cesta so včeraj že zaznali manjšo aktivnost policije. “Vse pohvale zasluži naša policija, ki od uvedbe prepovedi res vestno nadzira, ali jo tovornjaki spoštujejo,” je bil v ponedeljek zadovoljen Kastelic, včeraj pa ne več: “Danes je stanje že bistveno slabše. Zdaj govoriva tri minute, pa je šlo mimo že pet tovornjakov. Ker so vozniki ugotovili, da je dovolj, če policiji povedo, da so razložili tovor na Reki, četudi to ni res. Res dvomim, da so vsi španski, beloruski, poljski in drugi tovornjaki, ki smo jih danes videli na tej cesti, peljali del tovora na Reko,” opozarja Kastelic.

“Vsaka zagrebška, romunska ali bosanska registrska oznaka ne pomeni nujno, da je voznik tega tovornjaka kršitelj. Če nekdo nalaga in razlaga tovor v Sloveniji ali na območju Istre, Kvarnerja in Gorskega Kotarja, ima vso pravico voziti po teh dveh cestah,” se zagovarja Gjerkeš in zagotavlja, da bodo policisti še naprej na obeh cestah pazili na kršitelje. Če jih ne bodo odkrili na cestah, pa jih bodo njihovi kolegi na mejnih prehodih: “Dolžnost vsakega policista je, da kršitelja kaznuje.”

Policija je do torka ujela 43 kršiteljev. Pet jih je pripeljalo na mejni prehod Starod iz Slovenije in so jih kaznovali, 38 pa so jih zavrnili, ko so s hrvaške strani hoteli pripeljati v Slovenijo. Ker še niso kršili naše prepovedi, jih seveda niso kaznovali. Ti vozniki so svoje tovornjake le obrnili in zapeljali nazaj na Hrvaško. Pet voznikov, ki so kazen plačali, pa je odštelo po 200 evrov, njihova podjetja pa po 600 evrov. Med kaznovanimi in zavrnjenimi je bilo največ bosanskih voznikov.

Tudi Jelšanci se bojijo, da olajšanje ne bo trajalo dolgo: “Upamo, da bo prepoved tranzita zdržala, da se naša država ne bo ustrašila napovedanih protestov hrvaških tovornjakarjev. Kdor tega ne občuti na svoji koži, najbrž ne more razumeti, kako nam je,” pravi Ceglar.

---