Navtična panoga bi lahko bila bolj zelena
Istra
22. 11. 2018, 06.00
, posodobljeno: 29. 11. 2018, 15.38
Projektna skupina sodelavcev Fakultete za management in Fakultete za turistične študije je v okviru mednarodnega projekta iBlue predstavnikom lokalnih navtičnih podjetij predstavila metodologijo inoviranja poslovnih modelov, ki sloni na treh stebrih trajnostnega razvoja: ekonomskem, družbenem in okoljskem.
KOPER
> Vodja skupine, dr. Roberto Biloslavo, opaža, da je v tej smeri še kar nekaj prostora za razvoj. Okoljsko delovanje v navtični panogi predstavlja pomembno vprašanje, saj ta tako z vidika proizvodnje kot potrošnje pomeni veliko obremenitev za okolje. V navtični panogi se trenutno v tej smeri dela predvsem v smislu pridobivanja certifikatov, medtem ko bi še več lahko storili z dejanskim ustreznim okoljskim delovanjem.
V Sloveniji imamo tri marine, ki se lahko pohvalijo z modro zastavo in imajo naprave za prečiščevanje, a kot pravi Roberto Biloslavo, bi se na tem področju dalo v smeri trajnostnega razvoja narediti še marsikaj.
“Tudi v Sloveniji imamo nekaj primerov, ki gredo pri navtiki v smeri trajnostnega razvoja,” vseeno izpostavlja, in pri tem našteva podjetja, kot so Mennyacht in Seascape. Slednje skrbi za tiste, ki si želijo biti v stiku z naravo, kar jim omogočajo z naravnimi materiali pri izdelavi plovil. S tega vidika so v projektu ugotovili, da slovenski navtični sektor v primerjavi s konkurenti iz večjih držav, kot so Francija, Italija, Grčija, sploh ne zaostaja veliko in ima potencial za nadaljnji razvoj.
A kot spominja vodja projektne skupine, ki je minuli teden zainteresiranim predstavila svoj model inovativnega poslovnega modela (metodologijo so razvijali s partnerji iz osmih sredozemskih držav), navtična panoga pri nas ni ravno v rožnatem stanju in mnoga podjetja hodijo po robu ekonomskega preživetja. “Naša naloga je, da bi bili ekonomsko bolj uspešni, hkrati pa okolju bolj prijazni,” zato izpostavlja Biloslavo.
Projektna skupina je že stopila v kontakt z nekaterimi podjetji iz panoge. Sogovornik pravi, da je prvi odziv spodbuden. V prihodnje bodo izbrali enega od zainteresiranih podjetij in pilotno izvedli svojo metodologijo. Uvajanje inovativnega poslovnega modela bo potekalo približno pol leta, V tem času pa bo podjetje pridobilo kompetence, da bo lahko poslovni model v prihodnosti razvijalo samostojno, medtem ko bodo na fakulteti spremljali učinke sprememb na vseh treh področjih.