Inšpektorji pišejo kazni, prodajalci se požvižgajo

Ob istrskih državnih cestah so se letos razbohotile stojnice s sadjem in zelenjavo kot gobe po dežju. Čeprav tam ne bi smele biti in se z njimi ukvarjajo vsaj troji inšpektorji (iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, tržnega inšpektorata ter finančne uprave), prodajalci in lastniki podjetij, ki se ukvarjajo s takšno prodajo, še kar vztrajajo. Zakonodajo pogosto kršijo tudi potem, ko jim inšpektorji zasežejo živila, tehtnice in stojnice ali celo prepovejo opravljanje dejavnosti.

Na stojnicah  ob cestah hranijo     sadje in zelenjavo na zunanji 
temperaturi in v neposredni bližini prometnih  izpušnih plinov.  
Lučaj stran je v  Strunjanu   urejeno prodajno mesto.    Foto: Alenka Penjak
Na stojnicah ob cestah hranijo sadje in zelenjavo na zunanji temperaturi in v neposredni bližini prometnih izpušnih plinov. Lučaj stran je v Strunjanu urejeno prodajno mesto.  Foto: Alenka Penjak

ISTRA > V upravi za varno hrano so se preverjanja stojnic lotili skladno z načrti in po prijavah občanov. Konec aprila so vzeli pod drobnogled prisotnost pesticidov in poreklo živil, tedanji vzorci jagod in špargljev so bili ustrezni. Čeprav so jagode kupili v Italiji, na veletržnici v Trstu ali Vidmu, tega niso skrivali. Morda zato ne, ker jih na ljubljanski veletržnici še ni bilo mogoče dobiti.

Ni sledljivosti, ni porekla, ni higiene

Od maja dalje je bilo transparentnosti vse manj. Inšpektorji za hrano so začeli ugotavljati, da večina prodajalcev na stojnicah nima nobenega dokumenta o nabavi posamezne vrste sadja ali pa premore en sam dokument. “Tega so nam pokazali večkrat in na različnih stojnicah, s katerimi je razpolagalo isto podjetje. Če so imeli dokument o nabavi sto kilogramov češenj, na primer, so jih prodajali več kot dvakrat več,” pravi inšpektor za hrano Aleksander Jevnikar. Mahati z enim in istim dokumentom več dni zapored pa je pri sadju, hranjenem na vročini in ob drugih neustreznih pogojih, vprašljivo, kar še posebej velja za jagode in smokve.

Podjetja zavajajo tiste, pri katerih se registrirajo

Tisti, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave na stojnicah, so podjetje registrirali pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), dejavnost pa pri upravi za varno hrano. Za podjetja s sedežem v Ljubljani vodijo postopke na ljubljanskem območnem uradu uprave. Kljub temu so nemočni pri njihovem izigravanju. “Vpis v naš register pomeni, da vemo, da nekdo opravlja dejavnost. Če bi šlo za stalno dejavnost, bi inšpektorji za hrano opravljali redne letne nadzore, tako pa se z njimi začnejo ukvarjati šele ob prijavah občanov ali ko sami ugotovijo nepravilnosti. Registriranih je ogromno nosilcev dejavnosti, inšpektorje pa lahko preštejemo na prste,” razkriva jedro težav Neva Blažina Sedmak.

“Ko ni ustrezne dokumentacije, ne moremo ugotavljati sledljivosti živil in niti vedeti, ali so živila varna. Vprašljiva je tudi higiena - tako v času nabiranja in skladiščenja kot med prodajo sadja in zelenjave. Tekoča in pitna voda bi morala biti vselej na razpolago, povsod bi moral biti zagotovljen pribor za higieno rok,” je jasna direktorica koprskega območnega urada uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Neva Blažina Sedmak.

Toda inšpektorji ugotavljajo, da prodajalci, razen redkih izjem, nimajo ne tekoče vode ne stranišča, čeprav so ob stojnicah lahko po deset ur dnevno. Nekateri se sklicujejo na to, da uporabljajo stranišče v bližnji stavbi, kar ne drži vedno.

V Istri je znanih devet lokacij stojnic ob cestah:

> na Belvederju

> v Strunjanu

> pod Valeto

> v Sečovljah

> pred Dragonjo

> ob Šmarski cesti

> v bližini nekdanje

ankaranske bolnišnice

> na Bivju

> v Pobegih

Na kazni se požvižgajo

Ko ni mogoča sledljivost živil, lahko inšpektorji izdajo globo po uredbi o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili, za napačno navedeno poreklo pa kazni predpisuje zakon o kmetijstvu. “V prvem primeru predvidene kazni za podjetja znašajo 2000 do 15.000 evrov, v drugem 2000 do 10.000 evrov in v obeh primerih za odgovorne osebe 200 do 1000 evrov,” navaja Jevnikar.

Čeprav so na naslove podjetij poslali kar nekaj kazni in sporna živila izločili iz prodaje, Sedmakova opozarja, da se lastniki podjetij in prodajalci požvižgajo na kazni. “Že čez nekaj ur ali pa naslednji dan se vrnejo na prodajno mesto in nadaljujejo s kršitvami.” Inšpektorji za hrano živil ne morejo uničiti, odredijo lahko le njihov odvoz in uničenje pri registriranih podjetjih za ravnanje z organskimi odpadki. Pri ponavljajočih se kršitvah glede sledljivosti pa živila izločijo iz prodaje in jih označijo s trakom.

Podjetja so registrirana v Ljubljani in Škofljici, nekatera so bila ustanovljena s srbskim kapitalom

Sedmakova priznava, da jih je presenetila tolikšna predrznost, povezana s prodajo sadja in zelenjave. Zanimivo pa je, da vpleteni niso iz Istre. Prodajalci so študentje, upokojenci ali brezposelni z vseh koncev Slovenije. Podjetja so registrirana v Ljubljani in Škofljici, nekatera so bila ustanovljena s srbskim kapitalom. Po javno dostopnih podatkih nimajo telefonskega ali elektronskega kontakta, imajo pa blokiran račun. Obstaja verjetnost, da bodo podjetja v kratkem zaprli in odprli nova.

Tržni inšpektorji zasegli tehtnice in stojnice

Kršitve ugotavljajo tudi na tržnem inšpektoratu, kjer so nad stojnicami opravili že 164 nadzorov in izrekli 129 ukrepov.

“Največjo težavo predstavlja prodaja na stojnicah brez soglasja, za kar Zakon o trgovini predpisuje globo v višini 1000 do 100.000 evrov za podjetje ali samostojnega podjetnika in 400 do 4000 evrov za odgovorno osebo. Predvideva tudi, da se zavezancu prepove opravljati trgovinsko dejavnost do odprave nepravilnosti,” pojasnjuje glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Tržni inšpektorji so največkrat ugotovili, da prodajalci na stojnicah nimajo soglasja za prodajo blaga zunaj prodajaln ali da na prodajnem mestu ne razpolagajo s podatki o živilih. Ugotovili so tudi nepravilnosti pri označevanju stojnic z naslovom podjetja in označevanju cen. “Zaradi nespoštovanja izrečenih ukrepov smo v sedmih primerih zavezancem zasegli sadje in pripomočke za prodajo, tehtnico in stojnico,” niza Grlićeva.

Furs ugotavlja delo na črno in storitve brez računov

S stojnicami, pri katerih gre za trgovino na drobno in pretežno gotovinsko poslovanje, se v boju zoper sivo ekonomijo ukvarja tudi Finančna uprava RS (Furs). Posebno pozornost namenja ustrezni registraciji ponudnikov storitev in preverja, ali gre za delo na črno, osredotoča se tudi na zaposlovanje na črno in izdajanje računov.

Čeprav konkretnih primerov zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo komentirati, navajajo, da so že imeli primere, ko so pri zavezancu pri več nadzorih ugotovili več kršitev, za katere je bil sankcioniran, blago, ki je bilo predmet prodaje, pa so mu odvzeli, saj so sodišču podali predlog za odvzem.

In kaj naredijo, če njihovi nadzorovanci nadaljujejo s kršitvami? “Eden od ukrepov je prepoved opravljana dejavnosti in zapečatenje prostora. Uporabimo ga, ko je nujno potrebno,” odgovarja Barbara Škrinjar iz Fursove službe za odnose z javnostmi. Omenjenega ukrepa se praviloma poslužijo pri tistih, ki kontinuirano kršijo zakone in predpise, če je to nujno potrebno, da bi preprečili nadaljnje kršitve, in če s predhodnimi ukrepi niso bili učinkoviti.

“Največ nepravilnosti je na področju zaposlovanja oziroma dela na črno in neizdajanja računov iz vezane knjige računov (oštevilčenih blokcev, ki jih potrdi Furs, op. a.). To pomeni, da so bili računi izdani v nasprotju z Zakonom o davčnem postopku. Inšpektorji so odkrili tudi nekaj primerov, ko računi niso bili izdani, in nepravilnosti na področju trošarin,” pojasnjuje Škrinjarjeva. Dodaja še, da lahko Furs o domnevnih kršitvah obvesti druge inšpektorje in policiste; slednje glede identifikacije kršitelja.


Najbolj brano