“Slišati bi vas moral moj šef”

Protokol in pravila primernega vedenja so - podobno kot nogomet - najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nič strašno groznega se ne zgodi, če se ne znamo primerno obnašati. Razen ko smo zaradi tega, na primer, ob posel. Ali izgubimo partnerstvo. Včasih tudi prijateljstvo.

Ksenija Benedetti
Ksenija Benedetti 

Površno pravijo, da gre samo za formo in nobene vsebine. A s to formo se pogosto zelo jasno sporoči veliko vsebine. Če seveda znate formo prebrati tudi drugače in ne le po gladini.

Nekoč sem se pogovarjala z “novopečenim” funkcionarjem v eni izmed vlad, ki mi je takoj, ko me je spoznal, malce zviška povedal, da ne mara protokola in mu gre pravzaprav na živce in ga nikoli ne bo potreboval, ker je zanj popolnoma nepotreben. “Sijajno!” sem odgovorila in se prijazno nasmehnila. Minila nista niti dva meseca, ko me je poklical in me prosil za pomoč pri obisku njegovega kolega iz tujine ... “Gospa Benedetti, a mi lahko, prosim, malce svetujete. Kako naj ga naslavljam? A kar gospod ali doktor ali Miško? Veste, on je veliko mlajši, verjetno se lahko kar tikava, jaz itak s tem nimam problemov. Pa kaj naj se z njim pogovarjam, ko nimam uradnih pogovorov? Ali bo vreme v redu tema? Kako naj ga posedem na kosilu? Veste, ne bi rad, da me preveč gleda, ko jemo, ker nisem čisto prepričan, če znam vse na pravilen način jesti. A si je res treba dati gor kravato? Doma imam eno super laneno obleko, a bo to v redu? Pa suknjič bom imel samo takole ogrnjen, spodaj pa srajco s kratkimi rokavi, zunaj je takooo vroče, saj razumete ... A moram izobesiti zastave? Imamo eno slovensko, ampak na vogalu je malce scefrana, se ne vidi od daleč, saj bo v redu, ne? Na meni kosila bi pa dal škampe na buzaro, veste, jaz jih obožujem ...” Seveda ni dodal, da bi se moral pred dvema mesecema ugrizniti v jezik.

Največji sovražniki protokola in pravil primernega vedenja so ošabnost, nadutost, prevzetnost, arogantnost, vzvišenost. Ljudje s takšnim značajem imajo s pravili lepega vedenja težave. Zato ker so ta pravila v svoji osnovi vedno fer in poštena.

Svojih brbotajočih misli raje nisem delila na glas, ker bi zvenele nekako takole: “Ah, dragi gospod, vesela sem, da ste nas začeli pogrešati in spoznali, da je protokol v resnici koristen, uporaben in presenetljivo - celo ne omejuje, ampak pomaga razrešiti marsikatero dilemo. Prepreči pa tudi kakšne neljube nesporazume.” Samo nasmehnila sem se, navznoter, in mu seveda z veseljem pomagala. Podobne zgodbe sem doživela še velikokrat. No, pravila pa so včasih, priznam, res preveč toga. Zato je potrebno tu in tam tudi kakšno prekršiti. Brez kršenja pravil ne bi bilo nobenega napredka. Poznate gospo Elizabeth Smith Miller? Borko za pravice žensk?

Bila je prva, ki je prekršila pravilo, da morajo ženske nositi krila. Znana je kot prva ženska, ki je leta 1851 javno oblekla hlače. Še danes sem ji hvaležna in verjetno nisem edina. Sicer pa pri pravilih hodim pogosto po robu, in če sta na voljo dve izbiri, izberem “manj zapeto”, svobodnejšo. A vedno s spoštovanjem do drugega. Spoštovanje je namreč osnova, na kateri temeljijo vsa pravila. Največji sovražniki protokola in pravil primernega vedenja so ošabnost, nadutost, prevzetnost, arogantnost, vzvišenost. Ljudje s takšnim značajem imajo s pravili lepega vedenja težave. Zato ker so ta pravila v svoji osnovi vedno fer in poštena. Do vseh ljudi, ustanov, podjetij in držav. Lahko jih sicer upogibamo in prilagajamo lastnemu značaju, vendar še vedno obstaja nevidna meja, prek katere ni varno iti. Ob svojih predavanjih zelo pogosto slišim tale stavek: “Vas bi pa moral nujno poslušati moj šef.” Ampak nekaterim ni pomoči. Pogosto prav tistim, ki bi poznavanje protokolarnih pravil še kako potrebovali.

Ksenija Benedetti, šefinja Protokola RS, sobota@primorske.si


Najbolj brano