Naval murnov na travnikih

Nedavno so se na Bistriškem pojavili črni hroščki, ki vzbujajo med domačini veliko zanimanje, pa tudi strah, da bi to bili ščurki. Po strokovnem ogledu smo ugotovili, da gre za poljskega murna.

Travnike okoli Ilirske Bistrice naj bi množično poselili črni murni, ki naj bi silili tudi v hiše. Pojav vzbuja zanimanje ljudi.

Murni (znanstveno ime Gryllidae) so družina žuželk z okoli 900 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih taksonomsko uvrščamo med kobilice. Gre za ponoči aktivne živali temnejših (črnih, rjavih in zelenih) barv, ki jih odlikuje značilno oglašanje. V Sloveniji sta najbolj znana splošno razširjena poljski muren (Gryllus campestris) in hišni muren ali čriček (Acheta domesticus).

Domači hišni muren Acheta domesticus je znan po prijetnem petju v večernih urah in nočeh. Ko pa se preseli v bivališča, postane to zelo nadležno. Ta mala žuželka lahko povzroči v stanovanju celo škodo. Če se pojavi v večjem številu, lahko poškoduje oblazinjeno pohištvo, preproge in blago. Poškoduje pa tudi predmete iz papirnja.

Insekt je velik okrog dva cm, rumeno-rjave barve, ima tri temne črte na glavi in dve tipalki, občutno daljši od trupa. Samica izleže do 700 jajčec (v razpoke na temnih mestih). Razvoj poteka skozi osem stadijev bube, kar traja dva meseca. Jajčeca se izležejo spomladi in odrasli murni se pojavijo poleti. Razvije se ena generacija v letu.

Poljski muren (Gryllus campestris) pa življenje preživi nad zemljo in pod njo. Ko samica v zemljo izleže jajca, se po treh ali štirih tednih izvalijo ličinke, po navadi zgodaj spomladi. Na videz so to črvi, ker so zaviti v ovojnico. Kmalu po izvalitvi se prvič levijo - osebek je velik okrog tri milimetre. Ličinka murna se plazi po tleh hrani z rastlinsko hrano. V tem času hitro rase. Zato se levi sedem- do osemkrat. Pred zimo se skrije pod površje in tam prezimi. Ker ima že ličinka izredno velik in močan ustni aparat, si skoplje okrog 20 centimetrov dolg rov in ga za seboj tudi zasuje.

Ko se spomladi temperatura in ozračje ogrejeta (marca), se ličinka zbudi iz zimske otrplosti in zleze na površje. Ves čas ostane v bližini svojega brloga in se dvakrat levi, nato se spremeni v odraslo žival. Proti koncu pomladi poljski muren spolno dozori in se razmnožuje. Konec avgusta je njegovo kratko življenje že sklenjeno in pogine.

Muren shramb in kleti (Grylomorpha dalmatina) pa je velik dvanajst do 20 milimetrov, brez kril in je rdečkaste barve. Najdemo ga v temnih, vlažnih prostorih, v nenaseljenih hišah, kleteh, pod stopnišči in tudi v jamah. Običajno povzroča največ težav v poletno-jesenski dobi, ko se lahko pojavi v večjem številu. Hrani se z živalskimi in rastlinskimi odpadki ter papirnatimi predmeti.

Pri nas se murni redko toliko namnožijo, da bi bili moteči in je treba ukrepati. Pomembno je, da odstranimo odpadke in ostalo navlako v kleteh, garažah in tam, kjer je na voljo primeren material za njihov razvoj.

Priporočljivo je zadelati vse razne razpoke in luknje, osušiti vlažne prostore in omogočiti soncu, da jih obsije. Če pa je nujno drugačno ukrepanje, uporabimo insekticide, ki delujejo tudi na druge hišne plazeče insekte - pršila, ki so na voljo v specializiranih trgovinah. Pri tem moramo upoštevati navodila o uporabi in varovanju okolja.

Ob večjem pojavu teh insektov in v večjih prostorih, skladiščih ter tam, kjer so moteči, pa je priporočljiva strokovna intervencija pod strokovnim nadzorom. Na zelenih površinah pa ta živelj ohranjamo v normalnem, nemotečem številu s pomočjo agrotehničnih ukrepov.

Težko je pojasniti, zakaj so se murni množično pojavili v okolici Ilirske Bistrice. Morda bo odgovor znan, če se bo to dogajalo tudi v prihodnje. zagotovo pa je za to deloma pripomogla tudi letošnja suša.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.


Najbolj brano