Pobeg iz težkega vsakdana

Na ruralnih območjih Bosne in Hercegovine ter Kosova mnogi otroci živijo v zelo težkih gmotnih in socialnih razmerah. Nemalokrat so žrtve trgovine z ljudmi, zlorabljanja, slabšega ekonomskega in socialnega položaja staršev in kraja, v katerem živijo. Da bi jim vsaj za kratek čas omogočili pobeg iz težkega vsakdana in jim povrnili upanje v lepši in pravičnejši jutri, so v koprskem Zavodu Krog tudi letošnje poletje zanje organizirali rehabilitacijo v Sloveniji.

Odpri galerijo

PIRAN > Rehabilitacija socialno ogroženih otrok iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova sodi v okvir projekta Podari nasmeh, ki ga Zavod Krog s podporo slovenskega zunanjega ministrstva organizira že šesto leto.

Če so mladi šolarji iz BiH doslej počitnikovali v mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču, jih je letošnje poletje v svoj objem gostoljubno sprejel Piran. 56 bosanskih otrok iz občin Konjic in Kotor Varoš ter iz Centra za zapuščene otroke iz Sarajeva je svoj teden bivanja v počitniškem domu v Piranu že zaključilo; v sredo so jih nasledili njihovi vrstniki s Kosova, ki so se letos prvič lahko veselili počitnic v Sloveniji.

Otroci brez otroštva

Med mladežjo z območja nekdanje Jugoslavije so tudi otroci iz družin, ki so se po končani vojni vrnile na domača tla in nimajo urejenega bivalnega statusa, nimajo možnosti zaposlitve in izobraževanja ter se srečujejo z diskriminacijo in še vedno prisotnim povojnim sovraštvom.

Kot opozarja Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog in vodja projekta Podari nasmeh, so tem otrokom kršene osnovne pravice do brezskrbnega in lepšega otroštva. “Delitev glede na etnično oziroma nacionalno pripadnost jim namreč ne omogoča medsebojnega povezovanja in spoznavanja, poleg tega jim ne daje nikakršne možnosti medkulturnega dialoga. Vzbuja pa sovraštvo, nestrpnost ter rasno in versko diskriminacijo,” opozarja Hadžićeva, ki upa, da bo njihova rehabilitacija v Sloveniji dosegla svoj namen.

“Tem otrokom, ki so prišli k nam v Slovenijo, želimo omogočiti vsaj kratek pobeg iz njihovega težkega vsakdana in izboljšati njihovo psiho-socialno stanje, prek druženja in interaktivnih delavnic pa v njih prebuditi občutek samozavesti in lastne vrednosti ter jim pokazati, da vendarle obstajajo ljudje, ki jim ni vseeno zanje,” pojasnjuje Hadžićeva.

Skupaj s slovenskimi prostovoljci in učitelji je poskrbela, da otrokom v Piranu ni bilo dolgčas. “Dopoldneve so običajno preživljali na plaži, nekateri so se vključili tudi v šolo plavanja, po kosilu pa smo jim s pomočjo tukajšnjih nevladnih organizacij pripravili različne delavnice na temo otrokovih pravic, nasilja v družini in spolne zlorabe otrok. Obiskali smo piranski akvarij, se sprehodili skozi Portorož, si ogledali Postojnsko jamo, zadnji dan pa so si otroci ogledali še Ljubljano in tamkajšnji živalski vrt ter obiskali informacijski urad Sveta Evrope,” je povedala.

Prvič videli morje

In kaj jim bo najbolj ostalo v spominu, smo zadnji dan njihovega bivanja za rokav potegnili otroke iz Bosne in Hercegovine. Nekaterim zagotovo morje, saj so ga videli prvič v življenju. 13-letno Selmo iz občine Konjic pa je zelo očaral Piran. “Mesto je resnično prelepo. Obiskali smo tudi Postojnsko jamo, pa bližnji Portorož, najbolj pa sem vesela, da sem navezala stike s številnimi otroki iz Slovenije,” je bila zadovoljna Selma.

10-letnega Šabana iz Sarajeva je najbolj navdušil obisk obnovljenega piranskega akvarija. “Videli smo razne ribe, tudi morskega psa,” je hitel naštevati. Sicer pa je deček nadvse užival tudi na plaži, sploh pa v kopanju v morju. “Super je!” je zatrdil.

Najstarejši udeleženki, 16-letni gimnazijki Eni iz mesta Ključ, bo zagotovo ostala v spominu Postojnska jama s svojimi kapniki in človeško ribico. “Slovenščina se mi ne zdi niti najmanj težka, saj je kar precej podobna mojemu maternemu jeziku, Slovenci pa so se izkazali za zelo prijazne ljudi,” nam je zaupala Ena, ki se namerava po koncu gimnazije vpisati na pedagoško fakulteto, saj bi rada delala z otroki, veseli pa se tudi novih prijateljstev, ki so se spletla med njenim bivanjem v Piranu.

“Otroci so ne samo veseli, ampak presrečni, da so imeli možnost preživeti teden dni v Sloveniji. Prepričana sem, da bodo šli nazaj z lepimi spomini in občutki, predvsem pa z drugačnim pogledom na svet: bolj sproščenim, pozitivnim in optimističnim,” je zadovoljna vodja projekta Emina Hadžić.

Naredimo ta svet boljši

Zadovoljna pa sta bila tudi oba zunanja ministra - slovenski Samuel Žbogar in bosanski Sven Alkalaj -, ki sta v ponedeljek skupaj z obema veleposlanikoma - slovenskim v BiH in bosanskim v Sloveniji - ter s predstavniki podjetij, ki so otrokom omogočila letovanje (glavni pokrovitelji projekta so KD Kapital d.o.o., ABDS d.d. Sarajevo in Adria Airways) - na gradu Socerb obiskala otroke.

“Poslanstvo zunanjega ministrstva oziroma zunanje politike je, da pomagamo delati ta svet boljši. In če smo tem otrokom vsaj za en teden polepšali življenje, potem smo naredili nekaj dobrega. In to je več kot dober razlog, da take akcije nadaljujemo in jih razširimo. Letos smo v goste tako že povabili še otroke s Kosova,” je povedal Žbogar. Kot je še pojasnil, je zadovoljen tudi z organizacijo projekta.

“To niso zgolj počitnice, ampak aktivne počitnice, v katerih otroci spoznavajo Slovenijo, njene navade, običaje in ljudi. S takimi projekti si v teh malih otrocih gradimo nove prijatelje, ki se bodo tudi po vrnitvi domov radi spominjali svojih gostiteljev,” je prepričan minister Žbogar. Da bodo prav ti otroci, med katerimi so morda tudi bodoči ambasadorji, ministri in drugi vplivni ljudje, pripomogli k še boljšemu odnosu med Slovenijo in BiH, se je strinjal tudi njegov bosanski kolega Alkalaj. “Skozi igro, pesem in sobivanje se otroci zbližajo med sabo, ustvarijo se nova prijateljstva, ki so temelj za dobro sodelovanje.”

PETRA VIDRIH

---